Referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja predviden za 23. november

Odbor DZ za zdravstvo, ki je danes obravnaval predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, je DZ predlagal razpis referenduma za 23. november. Roki za volilna opravila bi začeli teči 21. oktobra. Poslanci bodo o razpisu referenduma odločali na petkovi izredni seji DZ.

Poslanka Svobode Tereza Novak je med današnjo razpravo dejala, da je DZ po posvetovalnem referendumu lani sprejel zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kjer so upoštevali pomisleke stroke. Pri pripravi zakona so sprejeli več kompromisov, med drugim so izključili evtanazijo.

Poslanka Novak je opozorila, da pobudniki zakonodajnega referenduma pod vodstvom Aleša Primca, ki so minuli petek v DZ vložili zahtevo za razpis referenduma, podprto z nekaj več kot 46.000 podpisi volivcev, hudo zavajajo. "Ne gre za nikakršno zastrupljanje ljudi," je poudarila Novak.

"Vsi, tudi nasprotniki tega zakona, lahko še naprej živite svoje življenje v skladu s svojimi vrednotami, prepričanji, načrti, željami ali glede na določila svoje vere," je povedala Novak. "Zakon nikomur ne jemlje ničesar, ne posega v življenje nikogar, ki si tega ne želi. Je pravica, da neozdravljivo bolan človek, ki neznosno trpi, sam zaključi svoje življenje. To je vprašanje človekovega dostojanstva, sočutja do trpljenja drugih in razumevanja ljudi, ki se znajdejo v stiski," je prepričana.

Novak je še povedala, da DZ referenduma ne more razpisati v času državnozborskih volitev, ki bodo naslednje leto, saj datum volitev še ni znan. DZ ima namreč po vložitvi zahteve volivcev za referendum sedem dni časa, da ga z odlokom razpiše.

Tudi poslanka Levice Nataša Sukič je poudarila, da DZ z razpisom referenduma ne more čakati do volitev. Dodala je, da imajo državljani pravico do zakonodajnega referenduma, kar je poudarila tudi poslanka NSi Iva Dimic.

Kaj sledi po referendumu?

Za uspeh zakonodajnega referenduma mora biti dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

V vsakem primeru pa velja, da DZ eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Volivci so se o vprašanju, ali so za to, da se pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja uredi v zakonu, že izrekali junija lani na posvetovalnem referendumu. Tedaj je ureditev te pravice podprlo 54,89 odstotka volivcev, 45,11 odstotka pa jih je glasovalo proti.